Srebrozlato's Blog

Srebro in zlato- splošne informacije, naložbe/investicije v srebro in zlato, nakup in prodaja srebra in zlata, novice o srebru in zlatu.

Naložba za negotove čase

Ali so plemenite kovine res omejena – in s tem še bolj dragocena – dobrina, in kako je trg fizičnega zlata in srebra majhen oziroma velik, lahko najbolje vidimo iz naslednjih podatkov: v lanskem letu so v svetu nakopali 2356 ton zlata, ki je po trenutnih cenah vredno približno 73 milijard evrov. To je zelo malo v primerjavi z denimo proračunskim primanjkljajem ZDA, ki je v letu 2009 znašal približno 1475 milijard evrov. Proizvodnja srebra je v letu 2008 znašala 2800 ton oziroma v vrednosti 1,35 milijarde evrov. Torej je bila vrednost proizvodnje zlata kar 20-krat manjša od samo v letu 2009 pridelanega primanjkljaja v ZDA, kolikokrat je bila manjša letna proizvodnja srebra, pa si lahko izračunate sami, so nam povedali v šenčurski družbi Elementum.

Zlato in srebro v nestabilnih časih

»V teh časih smo prišli do spoznanja, da nobena naložba ni več popolnoma varna. Povsod obstaja možnost, da izgubimo prihranke. Zlato in tudi srebro v fizični obliki pomenita glede na 4000-letno zgodovino predvsem naložbo v stvarno premoženje, ki v teh časih najbolj ohranja realno vrednost premoženja. To lahko ugotovimo, če gledamo v zgodovino leto dni, pet-, deset-, 50- ali 500 let nazaj. Zlato in srebro do zdaj še nista nikoli propadla, kar pa ne moremo reči za valute, države, banke in podjetja,« je dejal Peter Slapšak, direktor družbe Elementum.

Irena Moro iz skupine Moro ga dopolnjuje: »Glede na politične in gospodarske spremembe v svetu tudi v Sloveniji pričakujemo, da bodo zasebni naložbeniki še bolj iskali varen pristan in se še večkrat odločali za naložbe v zlato.« Meni, da zlato ni naložba samo za premožne, kot nekateri mislijo, ampak je dostopno (skoraj) vsem.

Sašo Pukšič, finančni analitik iz GBD Gorenjske borznoposredniške družbe d. d., je povedal: »V zgodovini se je zlato najbolje obneslo ravno v nestabilnih časih, ko je bila usoda preostalega premoženja negotova – bodisi v smislu ohranjanja kupne moči bodisi v smislu nevarnosti pred obdavčitvijo ali odvzemom. Vendar je po koncu negotovosti zlato ponavadi krepko izgubilo kupno moč: po koncu krize so namreč spet zanimive druge oblike premoženja. Zlato lahko torej jemljemo kot zavarovanje, ki nas ščiti in pokriva izgube na drugih področjih v negotovih časih, v lepših časih pa nam prinaša realno izgubo. To se pač pričakuje od vsakega zavarovanja in s tem ni nič narobe.«

Nadaljevanje»

Vir: Delo FT

Advertisements

%d bloggers like this: